Postne in velikonočne šege na Južnem Koroškem

V krščanstvu pepelnična sreda označuje začetek posta, ki obeležuje Kristusov 40-dnevni post. V času priprave na praznovanje Kristusove smrti in vstajenja so se ljudje postili. Zabava in ples sta bila prepovedana. Molili so rožni venec, peli pobožne in rožnovenske pesmi ter brali križev pot. Ponekod so tudi recitirali Zlati očenaš in brali Marijin pasijon. Na cvetno nedeljo se spominjamo Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Procesija na cvetno nedeljo in blagoslov butaric ali prajtljev temeljita na poganskih koreninah, ki jih je Cerkev na novo interpretirala in jim dala krščanske elemente. V poganstvu so verjeli, da čarobna moč spomladanskega zelenja daje novo moč ljudem, živalim in poljskim rastlinam. Proti koncu 19. stoletja so Drabosnjakove pasijonske igre uprizarjali v Rožu, pa tudi v Podjuni in na Zilji. V referatu bodo predstavljene stare postne in velikonočne šege na južnem Koroškem, cvetna butara in njene variante ter uporaba blagoslovljenih prajtljevih vejic v obrednem življenju. Predavateljica bo navedla tudi kratke primere iz Drabosnjakovega pasijona in Zlatega očeta iz Ziljske doline. Predavanje bo spremljalo slikovno gradivo.